REVIJA MASKA
AVTONOMIJA PLESU
Izvršna urednica Andreja Kopač
Več o knjigi >
Avtorji prispevkov: Slavčo Dimitrov, Biljana Tanurovska Kjulavkovski,Milica Ivić, Igor Koruga, Rok Vevar Jasmina Založnik, Ivana Ivković, Iva Nerina Sibila, Katja Šimunić
Izvršna urednica: Andreja Kopač
Odgovorna urednica: Amelia Kraigher
Letn. XXXII, št. 183–184 (poletje–jesen 2017)
ISSN 1318-0509
V želji po »ustvariti lasten sodobnoplesni arhiv tam, kjer le-tega ni« ta številka Maske vsebuje poglobljen re-kontekstualiziran vpogled v stanje držav nekdanje Jugoslavije. Kljub različnim izhodiščem arhiviranja in zgodovinjenja ter načinom in slogom pisanja je vsem prispevkom skupno to, da vsebujejo historični in kontekstualni zapis procesa, kako se je sodobni ples dejansko »osvobajal« bodisi iz polja gledališča, baleta, institucije ali širše družbe ter postajal samosvoja umetniška zvrst, a bil hkrati ves čas sestavni del širših družbenih gibanj in sprememb, ki so jih prinesla 60., 80. ali 90. leta prejšnjega stoletja.
Obsežni članki (kot pionirska dela) tako razkrivajo kontekste Makedonije (Slavčo Dimitrov & Biljana Tanurovska Kjulavkovski), Srbije (Milica Ivić & Igor Koruga), Slovenije (Rok Vevar & Jasmina Založnik) in Hrvaške (Ivana Ivković, Iva Nerina Sibila, Katja Šimunić).
Pisec uvodnika Rok Vevar je ob tem zapisal: »Menim, da je aktualno delo balkanske mreže NDA in projekta NDI – vključno z arhiviranjem koreografskih praks na Balkanu ali nemara še posebej z njim /…/ – izraziti dedič skupnega jugoslovanskega umetniškega, kulturnega, družbenega in političnega prostora in da je proces identitet in razlik možnost za različne oblike nadaljevanja tega navdihujočega kulturnega konteksta z drugimi sredstvi in možnostmi. Naše delo v kontekstu postjugoslovanske in postsocialistične izkušnje želi biti inter- in translokalno, pri čemer vidimo potencialnost v ponovnem premisleku nekaterih demoniziranih konceptov SFRJ, med katere spadata na primer samoupravljanje in v neki drugačni obliki tudi kulturni unitarizem. V politično, družbeno, kulturno in umetniško erodiranih kontekstih republik nekdanje Jugoslavije, potem ko so se v postsocialističnem obdobju z odprtimi rokami predale neoliberalni ideologiji, to vidim kot produktivno in celo subverzivno dejanje.«
izv. ur.: Andreja Kopač