SLO | EN

...maska / AVTONOMIJA PLESU

Več o knjigi >>

Odgovorna urednica: Amelia Kraigher
Izvršna urednica: dr. Andreja Kopač
Izdajatelj: Maska, Nomad Dance Academy Slovenija
Avtorji prispevkov: Slavčo Dimitrov, Milica Ivić, Ivana Ivković, Biljana Tanurovska - Kjulavkovski, Igor Koruga, Iva Nerina Sibila, Katja Šimunić, Rok Vevar, Jasmina Založnik
Prevodi: Polona Glavan, Katja Kosi, Julija Micova, Ivana Ostojčić, Nenad Tomović
Slovenska lektura: Tatjana Capuder, Mojca Hudolin
Angleška lektura: Eric Dean Scott
Oblikovanje in prelom: Ajdin Bašić, Iztok Kham
S finančno podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, Dance On, Pass On, Dream On (v okviru projekta Ustvarjalna Evropa).

Letn. XXXII, št. 183–184 (poletje–jesen 2017)

ISSN 1318-0509

Posebna tematska številka Maske Avtonomija plesu: Študije primerov sodobnoplesnih praks nekdanjega jugoslovanskega prostora, je izšla v sodelovanju z Nomad Dance Insitutom (NDI), raziskovalnim programom balkanske plesne mreže Nomad Dance Academy (NDA), ki deluje od 2013 in vključuje 28 aktivnih udeležencev.

V želji po »ustvariti lasten sodobnoplesni arhiv tam, kjer le-tega ni« ta številka Maske vsebuje poglobljen re-kontekstualiziran vpogled v stanje držav nekdanje Jugoslavije. Kljub različnim izhodiščem arhiviranja in zgodovinjenja ter načinom in slogom pisanja je vsem prispevkom skupno to, da vsebujejo historični in kontekstualni zapis procesa, kako se je sodobni ples dejansko »osvobajal« bodisi iz polja gledališča, baleta, institucije ali širše družbe ter postajal samosvoja umetniška zvrst, a bil hkrati ves čas sestavni del širših družbenih gibanj in sprememb, ki so jih prinesla 60., 80. ali 90. leta prejšnjega stoletja.

Obsežni članki (kot pionirska dela) tako razkrivajo kontekste Makedonije (Slavčo Dimitrov & Biljana Tanurovska Kjulavkovski), Srbije (Milica Ivić & Igor Koruga), Slovenije (Rok Vevar & Jasmina Založnik) in Hrvaške (Ivana Ivković, Iva Nerina Sibila, Katja Šimunić).

Pisec uvodnika Rok Vevar je ob tem zapisal: »Menim, da je aktualno delo balkanske mreže NDA in projekta NDI – vključno z arhiviranjem koreografskih praks na Balkanu ali nemara še posebej z njim /…/ – izraziti dedič skupnega jugoslovanskega umetniškega, kulturnega, družbenega in političnega prostora in da je proces identitet in razlik možnost za različne oblike nadaljevanja tega navdihujočega kulturnega konteksta z drugimi sredstvi in možnostmi. Naše delo v kontekstu postjugoslovanske in postsocialistične izkušnje želi biti inter- in translokalno, pri čemer vidimo potencialnost v ponovnem premisleku nekaterih demoniziranih konceptov SFRJ, med katere spadata na primer samoupravljanje in v neki drugačni obliki tudi kulturni unitarizem. V politično, družbeno, kulturno in umetniško erodiranih kontekstih republik nekdanje Jugoslavije, potem ko so se v postsocialističnem obdobju z odprtimi rokami predale neoliberalni ideologiji, to vidim kot produktivno in celo subverzivno dejanje.«

izv. ur.: Andreja Kopač