DAN, NOČ + ČLOVEK = RITEM: ANTOLOGIJA SLOVENSKE SODOBNOPLESNE PUBLICISTIKE 1918–1960

DAY, NIGHT + MAN = RHYTHM: ANTHOLOGY OF SLOVENIAN CONTEMPORARY DANCE JOURNALISM 1918-1960


Več o knjigi / More about the book >>
Izbral in uredil: Rok Vevar
Zbirka: Posebne izdaje, knjiga št. 19
Urednica zbirke: Amelia Kraigher
Urednik: Gregor Moder
Izdajatelji: Maska, Nomad Dance Academy Slovenija in JSKD
Uredniška pomoč: Iztok Ilc, Jasmina Založnik
Avtorja spremnih besedil: Rok Vevar, Aldo Milohnić
Jezikovni pregled: Iztok Ilc
Oblikovanje in prelom: Ajdin Bašič, Iztok Kham
S finančno podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, Mestne občine Ljubljana, Dance On, Pass On, Dream On (v okviru Ustvarjalne Evrope).

Ljubljana, 2018

ISBN 978-961-6572-51-4
------------------------------

Selected and edited by: Rok Vevar
Series: Special Editions, Book No. 19
Series editor: Amelia Kraigher
Editor: Gregor Moder
Publishers: Maska, Nomad Dance Academy Slovenia, and JSKD
Editorial assistance: Iztok Ilc, Jasmina Založnik
Authors of introductory texts: Rok Vevar, Aldo Milohnić
Language review: Iztok Ilc
Design and layout: Ajdin Bašič, Iztok Kham
With financial support from the Slovenian Book Agency, the City Municipality of Ljubljana, and Dance On, Pass On, Dream On (within the framework of Creative Europe).

Ljubljana, 2018

ISBN 978-961-6572-51-4

 

DAN, NOČ + ČLOVEK = RITEM, Antologija slovenske sodobnoplesne publicistike 1918−1960 predstavlja izbor teoretskih, zgodovinskih in kritiških člankov o sodobnem plesu, modernem baletu in plesni kulturi, ki so bili v domačem periodičnem tisku objavljeni med obema vojnama in poldrugem desetletju po njej. Raziskava za antologijo je pokazala, kako obsežna in živa je bila domača publicistična produkcija in kako izjemno je bilo zanimanje za tovrstno umetnost in njeno kulturo v obdobju obeh monarhij in prve socialistične Jugoslavije. Kulturni utrip prestolnice ter drugih slovenskih ali večkulturnih mest (Maribor, Celje, Trst) je bil zelo naklonjen umetniškim in kulturnim novitetam, s katerimi sta se nova slovenska umetnost in kultura umeščali v moderni in avantgardni mednarodni prostor, v katerem pretoka idej in umetniških del ni mogla preprečiti nobena tehnična ovira. Kulturni optimizem tega obdobja si slovensko kulturno emancipacijo predstavlja v modernih in avantgardnih umetniških kontekstih, kjer se pretok idej in vizij odvija med različnimi narodi in njihovimi raznolikimi kulturami. Prezence drugih teles so v takšnem kontekstu stvar miselnih in čutnih izzivov, izjemnih kulturnih apetitov in novih umetniških in kulturnih kreacij.

Antologija prve domače publicistične prispevke s področja zgodovine in teorije sodobnega plesa in modernega baleta predstavi po vsebinskih sklopih: 
- prvi poskusi refleksije domače plesne zgodovine (Rado Kregar); 
- vizionarske teoretizacije sodobnega plesa v krogih domačih zgodovinskih avantgard, natančneje, konstruktivistov in tankovcev (Ferdo Delak, Avgust Černigoj); 
- teorija sodobnega plesa in modernega telesa v krogih mladinskega krščansko-socialnega gibanja, t. i. križevcev (Franjo Čibej, Pino Mlakar) ter 
- kulturna zgodovina klasične in moderne plesne umetnosti (Kristina Vrhovec, poročena Brenk). 

Sledijo kritiški in esejistični prispevki o plesnem delu protagonistov sodobnega plesa in modernega baleta takratnega slovenskega kulturnega prostora (Lidija Wisiak in Vaclav Vlček, Rut Vavpotič, Meta Vidmar, Katja Delak, Pia in Pino Mlakar, Marta Paulin - Brina), ki je od samih začetkov izrazito medkulturen in mednaroden. 

Med publicisti je vrsta uglednih imen domače kulturne zgodovine, pisateljice in pisatelji, skladatelji, igralke in kulturni publicisti: Fran Govekar, Miljutin Zarnik, Minka Govekar, Emil Adamič, Marij Kogoj, Rado Kregar, Ferdo Delak, Slavko Osterc, Avgust Černigoj, Ludvik Mrzel, Vilko Ukmar, Maša Slavec, Anton Podbevšek, Peter Pajk, Marijan Lipovšek, Marija Vogelnik, Valens Vodušek idr. 

Nekaj imen je danes zaradi različnih razlogov popolnoma pozabljenih (npr. Franjo Čibej, Peter Pajk in Maša Slavec), četudi so njihovi prispevki za zgodovino domače plesne publicistike ključni. Poglavje Doba plesa in telesa je zelo zožen izbor sicer nepreglednega korpusa plesno-kulturne publicistike med obema vojnama in si prizadeva bralcu predstaviti predvsem širino njenega spektra. 

Knjigo zaključuje poglavje Vrag na vasi – ples v Sloveniji 1946−1960, v katerem je pretežno z zapisi Pie in Pina Mlakarja dokumentiran poskus institucionalizacije moderne plesne umetnosti v okviru baleta SNG v Ljubljani in vzpostavitve kulturnega projekta novega jugoslovanskega baleta. V nevrotičnem obdobju razvoja jugoslovanske socialistične izjeme, ki je tudi na področju umetnosti in kulture hitro spreminjal svoje možne smeri, se je to ob koncu 50. let 20. stol. zaradi različnih razlogov izkazovalo kot vse bolj nemogoč projekt, o čemer pričata članka Ksenije Hribar v poglavju Epilog.