Premiera: 7.6. 2023 - Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana
Koreografija: Deborah Hay
Izvedba: Dragana Alfirević, DISKOlektiv, Jana Jevtović, Beno Novak, Jan Rozman, Dejan Srhoj
Kostumografija: Dajana Ljubičić
Oblikovanje svetlobe: Špela Škulj
Produkcija: Jasmina Založnik in Dragana Alfirević
Odnosi z javnostmi: Urška Comino
Fotografije: Sunčan Stone
Produkcija: Nomad Dance Academy Slovenija, 2023
Koprodukcija: Bunker, Kino Šiška, DUM – Društvo Umetnikov
Predstava je nastala s finančno podporo: Mestne občine Ljubljana – Oddelek za kulturo, Ministrstvo za kulturo RS, Ministrstvo za javno upravo RS, DANCE ON PASS ON DREAM ON, Ustvarjalna Evropa.
Na njihovo povabilo je Deborah Hay junija 2022 prišla v Ljubljano in odprla proces izmenjave in izkustvenega učenja z orodji iz svoje dolgoletne prakse. Na ta način jim je predstavila svoj pogled na ples in koreografijo, hkrati pa obogatila, izzvala in dodatno usmerjala njihove individualne umetniške procese.
Za nas kot plesalce je delo z Deborah Hay darilo, učna izkušnja, afirmacija plesa kot vsakodnevne prakse in raziskovanje oblik, formatov in fluidnost percepcije. V tem procesu je ples vzporeden z učenjem, individualnim in kolektivnim, koreografija pa struktura, ki plesalke in plesalce podpira in izziva. Njegovih možnih branj je neskončno – čvrsto in fluidno/spremenljivo hkrati.
“Inside the Outside v odnosu do časa prej deluje zgoščevalno: obilje heterogenih vzgibov, trzljajev in gibov poskuša zgostiti v nekaj dogodkov ali podob, tako da se gibalni material s posredovanjem gledalca začne stekati v nekaj ključnih točk, ki imajo potencial za pomenljivost, niso pa nujno (za vsakega gledalca enako) pomenljive. Ta vseskozi prisotna potencialnost ima v povezavi z afektivno podobo (izločitve, obrekovanja, govoričenja) in humornimi gestami, v katerih se podoba podvaja, učinek razpršitve podobe, ki kot multipliciteta prežame prostor. Kljub obilju dražljajev se vzpostavi (zelo) splošen okvir, katerega različni aspekti se udejanjajo in utelešajo v različnih prostorskih in telesnih konstelacijah. Ker se ne nizajo po predvidljivem vzorcu, gibi niso (že) v določeni kontinuiteti, ki jo lahko jasno predvidimo, ampak kontinuiteto šele vzpostavljajo, s tem ko se množijo in na ta način progresivno razvijajo. Gibi kot znaki, ki se skozi različne in v določenih vidikih medsebojno primerljive utelesitve postopoma naseljujejo v prostor, postanejo privilegirano merilo časa.”
Jaka Bombač v “Vaja v šelestenju“ (Neodvisni, https://www.neodvisni.art/refleksija/2023/07/vaja-v-selestenju/)