KAR NOSIM S SABO

Realizacija: 2021

Koncept, koreografija in umetniško vodenje: Andreja Rauch Podrzavnik
Soustvarjanje in izvedba: Dejan Srhoj, Giorgia Belotti, Sara Šoukal, Luka Piletič, Maja Dekleva Lapajne, Jošt Drašler, Anja Bornšek in Andreja Rauch Podrzavnik
Oblikovanje zvoka: Jošt Drašler, Christopher Benstead
Glasba (v živo): Jošt Drašler
Svetlobno in prostorsko oblikovanje: Jaka Šimenc
Tekst: nastopajoči ustvarjalci, pesem: Sara Šoukal
Fotografija: Nada Žgank
Video: Andrej Lamut

Produkcija: Federacija
Koprodukcija: CUK Kino Šiška, DUM društvo umetnikov, NDA Slovenija
Partner: Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana
Finančna podpora: Mestna občina Ljubljana, Dance On, Pass On, Dream On, Ustvarjalna Evropa
Zahvala: Martin Podrzavnik, Andreja Kopač
Organizacija: Kino Šiška in NDA Slovenija
Koreografinja in plesna umetnica Andreja Rauch Podrzavnik, prejemnica nagrade Ksenije Hribar 2021 in Župančičeve nagrade za koreografske dosežke v letih 2019-2021, se v svojih koreografijah ukvarja z načini, kako se telo in ples soočata z različnimi vidiki časa. Ponedeljek ob osmih, Trajanje – minevanje, Kar ostane, Dediščina, Nastajanje, Čas telo trio, Torek, Melodije začetkov – že naslovi koreografij so polni oblik ali markacij časa, ki pa v njenih delih nikoli ni zgoščen čas, ki ga klasično gledališče motri ob dramatičnih zaključkih, ampak krajinski čas, ki se v prihodnost vselej pomika vzvratno, tako da se ozira proti svojim prostranim začetkom. 

Morda imamo prav zaradi tega pri (delno odprtih) koreografijah Andreje Rauch Podrzavnik občutek, da je v njih dovolj kisika, ki so ga deležna različna plesna, gibalna, performativna in pripovedna telesa, ne da bi pri tem izgubljala plesni dih ali koreografsko reliefnost. Plesnost Andreje Rauch Podrzavnik je nekaj najbolj markantnega in emblematičnega, kar je v zadnjih desetletjih zavzemalo domače, pa tudi mednarodne sodobnoplesne odre, a v njeni sugestivni in lirični koreografski govorici je prostora za vse. V predstavi Kar nosim s sabo ima telesni tovor različne meditativne oblike, vendar nikoli depresivnih tež, saj prostori v njej ves čas tečejo, se prepogibajo, lahko pa jih tudi razgrnemo in izobesimo pod strop.
CARRY ON

Realisation: 2021

Concept, Choreography and Artistic Direction: Andreja Rauch Podrzavnik
Co-choreography and Performance: Dejan Srhoj, Giorgia Belotti, Sara Šoukal, Luka Piletič, Maja Dekleva Lapajne, Jošt Drašler, Anja Bornšek and Andreja Rauch Podrzavnik
Sound Design: Jošt Drašler, Christopher Benstead
Music (Live): Jošt Drašler
Lighting and Set Design: Jaka Šimenc
Text: performers (Poem: Sara Šoukal)
Photography: Nada Žgank
Video: Andrej Lamut

Production: Federacija
Co-production: CUK Kino Šiška, DUM društvo umetnikov, NDA Slovenia
Partner: Secondary Preschool Education, Grammar School and Performing Arts Grammar School Ljubljana
Financial Support: City Municipality of Ljubljana, Dance On, Pass On, Dream On, Creative Europe
Thanks to: Martin Podrzavnik, Andreja Kopač
Organisation: Kino Šiška and NDA Slovenija
Choreographer and dance artist Andreja Podrzavnik, recipient of the Ksenija Hribar Award 2021 and the Zupančič Award for choreographic achievements for the years 2019-2021, deals in her choreographies with the ways in which the body and dance confront different aspects of time. Monday at Eight, Lastings – Passings, What Stays, Heritage, Formation, Time Body Trio, Tuesday, Melodies of Beginnings – the very titles of her choreographies are replete with forms or markers of time, which in her works is never the condensed time that classical theatre observes at its dramatic endings, but a landscape time that always moves backwards towards the future, by looking back towards its expansive beginnings. 

This might be the reason why in Andreja Podrzavnik’s (always partially open) choreographies we have the feeling that there is always sufficient oxygen for the various dance, movement, performative and narrative bodies, without losing their dancing breath or choreographic embossment. The dancing character of Andreja Podrzavnik is one of the most distinctive and emblematic features to have taken over the national and international contemporary dance stages in recent decades, but her evocative and lyrical choreographic language has space for everything. The bodily burden takes various meditative forms in Carry On, but never depressingly heavy, as the spaces in the performance are constantly flowing, folding, and can be laid open and suspended from the ceiling.