SLO | EN
PLES ČISTO ZARES: PREDPREDNOVOLETNI LO-FI PLESNI MARATON
Center kulture Španski borci
Premiera: 29. december 2024Ples čisto zares: predprednovoletni lo-fi plesni maraton se je rodil iz zanimanja za umetniška dela kolegov, iz potrebe po soočanju različnih umetniških (plesnih) izrazov in da bi skupaj videli, kaj lahko nastane iz tega dialoga. Naš prvi maraton je potekal 24 ur v zadnjih dneh decembra (29.12.-30.12.) v CK Španski borci. Večina povabljenih umetnikov je bila iz Slovenije, nekaj pa tudi iz drugih evropskih držav (Nemčija, Švedska, Francija, Srbija, Avstrija) ter trije iz Kanade. Maraton so kurirali in organizirali Jana Jevtović, Bojana Robinson in DISKOlektiv.
Dogodek je bil zasnovan kot zaporedje 30 plesnih in koreografskih prispevkov, ki so različno dolgo trajali – nekateri so bili kratki 15 minut, nekateri pa 2 uri – in so se zgodili v okviru 24ih ur na isti lokaciji. Na maratonu je sodelovalo več kot 35 umetnic in umetnikov z raznolikimi predlogi. Nekateri so delili že izdelane predstave ali njih dele, nekateri so pokazali del procesa, drugi so predstavili svoje umetniške raziskave, pa najnovejšo knjigo, tretji spet so samo za ta dogodek preoblikovali kako že starejše delo, spet četrti so se pojavili s svojimi plesnimi predlogi sem ter tja, tu in tam, čez dan in noč. Dela so bila predstavljena v različnih prostorih CK Španski borci, med drugim na velikem odru/dvorani, malem odru, v galeriji, po hodnikih, v baru.
Maraton je bil namenjen skupnemu preživljanju časa ob naših raznolikih plesnih praksah: da ples delimo drug z drugim, se o njem pogovarjamo, prav bohotno počivamo in se strumno poslovimo od 2024.
Obstaja zmota, povezana s pojmom maratona. Danes se zdi skoraj sinonim
za nekaj pretirano dolgega, toda kaj je s Fidipidom, glasnikom, in s
tem, kar je nosil? Bistvena značilnost, ki maraton povzdigne nad zgolj
tek, ni njegova dolžina, temveč nujnost posredovanja sporočila. Nujnost
do te mere, da je zanjo vredno umreti – celo in morda prav zato, ker je
bitka že končana.
Morda gre za podrobnost, vendar za pomembno.
Fidipid je pospešil korak, vztrajal in izpolnil svoj tek, še preden je
ta postal znan kot maraton. Teči ga je gnalo prepričanje, celo
predanost. Čeprav je težko razbrati, ali je bila njegova predanost
namenjena cilju ali poti, dostavi sporočila ali samemu dejanju teka.
Upajmo, da obojemu – in v enaki meri.
Maraton, ki so ga izvedli
Jana, Bojana in Gregor iz NDA, je bil dolg, zelo dolg, vendar je njegovo
temeljno izhodišče bilo posredovati sporočilo. To sporočilo se je
prenašalo skozi ustrezno predanost plesu, kar je skupaj v nedogled
odlagalo trenutek, ko bi maraton postal »predolg«. Zdaj pa vemo, da se v
tem skupaj skriva beseda, ki povezuje politično nujnost posredovanja
sporočila in zavezanost plesu – in ta beseda je enotnost.
Besedilo: Mårten Spångberg.