Premiera: 2012
Pedagogi:
Dragana Alfirević,
Gisela Müller,
Rok Vevar,
Gregor Kamnikar,
Dejan Srhoj
pedagogi s šole CodArts iz Rotterdama
pedagogi SVŠGUGL v Ljubljani.
SoPoučevanje odpira izobraževalni proces preko ustvarjanja varnega okolja poučevanja/učenja, kjer prenos znanja ter plesna in teoretska praksa potekajo v prijateljskem tonu.
Pravila SoPoučevanja so določena preko score-a (koreografske partiture), ki se prilagaja specifični situaciji, študentom in nalogi, ki smo si jo zadali. Score lahko vsebuje cilj treninga, čas, število učiteljev ter druge informacije, ki omogočajo jasno, a hkrati igrivo situacijo.
Elemente plesne prakse in teorije v tem formatu spajamo in jih ne delimo. S tem namenom so-poučujejo tako plesni pedagogi kakor plesni teoretiki.
Samo ime formata predlaga sobivanje idej, metod poučevanja ter pogledov na to, kaj sodobni ples je. Sodelovanje v CoTeachingu od udeležencev zahteva odprtost do preskušanja novega, možnost napake in deljenja znanja. Učiteljem omogoča sopostaviti svojo pedagoško prakso z drugimi pedagogi ter omogoča takojšen odziv.
Jedro pedagogov sestavljamo člani Nomad Dance Academy: Dragana Alfirević, Gisela Müller, Rok Vevar, Gregor Kamnikar in Dejan Srhoj. V obdobju 2020–2022 se nam bodo pridružili še pedagogi s šole CodArts iz Rotterdama ter pedagogi SVŠGUGL v Ljubljani. Proces nameravamo skleniti z dvema konferencama o novih formatih poučevanja. Ena v Ljubljani in druga v Rotterdamu.
CoTeaching format izvajamo od leta 2012, z njim smo gostovali v srednjih šolah, akademijah in na odprtih delavnicah v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, Makedoniji, Bolgariji in Italiji.
So-poučevanje svoje naloge, vaje in znanja zajema iz širokega nabora različnih plesnih tehnik, praks, hibridov in pedagoških iger in jih oblikuje v naslednje module:
(a) ludus (ples skozi teorijo iger),
(b) živa plesna zgodovina – zgodovina plesnega studia,
(c) telesa in njegove politike,
(d) zgodovina in kultura telesne izkušnje,
(e) tek skozi principe plesne kompozicije,
(f) telo kot krajina in klima,
(g) zgodovina telesna vertikalnosti in horizontalnosti v plesu.
Vsakokraten kolektiv so-poučevalcev si želi, da študentje učne situacije zapustijo z razumevanjem: da je plesni studio relacijska (medtelesna) in nehierarhična učna struktura, kolektivna in ne individualna učna izkušnja (po Rancièrovem konceptu »nevednega učitelja«), da zahteva aktivno udeležbo vseh sodelujočih, tako učiteljev kot študentov, ustvarjalen in ne produktiven (storilnosten) proces akumulacije znanj (proces je pomembnejši od učinkovitosti produkta), da je učno okolje za proces mišljenja in praktičnega dela pomembnejše kot fabrikacija vednostnega prenosa, da je znanje skupna (skupnostna) in ne zasebna stvar, da (plesna) umetnost, njena proizvodnja in ustvarjanje stvar vseh tistih dobrih reči, ki se jih nikoli ne more do konca izmeriti (kvaliteta namesto kvantitete, razvoj namesto rasti).