ZAVZEMANJE PROSTORA.
NOVE IZVEDBENE UMETNIŠKE PRAKSE V JUGOSLAVIJI
Jasmina Založnik
Več o knjigi >
RTVSLO prispevek >
Avtorica: Jasmina Založnik
TRANSformacije, knjiga št. 50
Urednika: Gregor Moder in Aleš Mendiževec
© Maska, Ljubljana, 2023
Knjižno delo je izšlo v okviru kulturnega projekta, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije v letu 2023.
Izdano s podporo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in Nomad Dance Academy Slovenija v okviru projekta (NON)ALIGNED MOVEMENTS, ki je so-financiran s strani Evropske unije.
»Izvedbene umetniške prakse« so tiste prakse, ki so se ukvarjale s telesom in izhajale iz njega – rekonstruirale so razumevanje telesa in raziskovale njegove »(re)prezentacije, uporabe in misli«. Pri obravnavi teh praks se avtorica konceptualno opira na teorijo Michela Foucaulta in njegovo razumevanje telesa in prostora ter pri tem skozi obravnavane primere pokaže, kako je telesnost postala »enakovredna govorica v umetnosti«. Izpostavlja heterogeno naravo teh praks, ki so pogosto nastajale na križiščih različnih disciplin in so tako presegale zamejena področja gledališča in drugih oblik uprizoritvenih umetnosti.
Založnik se osredotoči tudi na politični kontekst jugoslovanskega samoupravnega socializma in prikaže vpliv novih izvedbenih umetniških praks na njegov režim. Avtorica nas nazadnje spretno sooči z vprašanjem, v kakšni meri je ta režim kulturne prakse cenzuriral in v kakšni meri jih je omogočal ter kaj lahko v teh uporniških umetniških telesih, na katerih sta se soočali svoboda in oblast, vidimo danes.
Odlomek na zadnji strani
V knjigi so obravnavani umetniki in umetnice iz nekdanje Jugoslavije, ki so delovali od leta 1965 dalje in so s svojo umetniško prakso zaznamovali odmik od konvencionalnega razumevanja umetniškega dela. Ti akterji niso več čutili nostalgije po povojnih revolucionarnih dosežkih. Bolj jih je spodbujal svetovni nazor mladine v Jugoslaviji, zato so hoteli glasno spregovoriti o svojih težavah in udejanjati procese samoupravljanja v svojih organizacijah. Poleg tega so zaradi razmeroma visoke ravni liberalizma v tistem času in močnega vpliva zahodnih tokov njihova prizadevanja za kulturno preobrazbo našla plodna tla v številnih uvoženih teorijah in praksah, bodisi zahodnih bodisi nekaterih sovjetskih in drugih vplivih iz gibanja neuvrščenih. Med drugim so zaznavni vplivi zgodovinskih avantgard, weimarskega kabareta, dadaizma, neodadaizma, fluksusa, postfluksusa, glasbenih eksperimentov (Cagea), Artauda, postmodernega plesa (improvizacija, nove oblike koreografije), Grotowskega, Schechnerja, Brooka, Kaprowa, konceptualizma, punka in novega vala, skupaj z drugimi umetniškimi tokovi tistega časa pa so sprožili lokalno (kulturno) specifične interpretacije, ki so pri mlajši generaciji ustvarjalcev spodbudile kompleksen razvoj umetniških taktik, kar je privedlo do oblikovanja novih tokov v mešanih medijih, likovni in izvedbenih umetnostih.