ZAVZEMANJE PROSTORA.
NOVE IZVEDBENE UMETNIŠKE PRAKSE V JUGOSLAVIJI

OCCUPYING SPACE.
NEW PERFORMATIVE ART PRACTICES IN YUGOSLAVIA

Več o knjigi / More about the book >>

RTVSLO prispevek / RTVSLO report >>

Avtorica: Jasmina Založnik
Zbirka Transformacije, knj. št. 50
Urednika zbirke: Aleš Mendiževec in Gregor Moder
Uredila: Aleš Mendiževec in Ula Talija Pollak
Prevedel: Urban Belina
Spremno besedilo: Pia Brezavšček
Jezikovni pregled: Tatjana Capuder
Imensko kazalo: Jasmina Založnik in Urban Belina
Oblikovanje in prelom: Ajdin Basić, Špela Razpotnik  
Izdala: Maska, zavod za založništvo, kulturno in producentsko dejavnost

Knjižno delo je izšlo v okviru kulturnega projekta, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije v letu 2023.
Izdajatelj: Maska, Nomad Dance Academy Slovenija
Izdano s podporo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in Nomad Dance Academy Slovenija v okviru projekta (NON)ALIGNED MOVEMENTS, ki je so-financiran s strani Evropske unije.

Ljubljana, 2024

ISBN 978-961-6572-72-9
COBISS.SI-ID 189768451
------------------------------

Author: Jasmina Založnik
Series: Transformations, Book No. 50
Series Editors: Aleš Mendiževec and Gregor Moder
Edited by: Aleš Mendiževec and Ula Talija Pollak
Translated by: Urban Belina
Accompanying text: Pia Brezavšček
Proofreading: Tatjana Capuder
Index of names: Jasmina Založnik in Urban Belina
Design and layout: Ajdin Basić, Špela Razpotnik
Published by: Maska, Institute for Publishing, Cultural and Production Activities

This book was published as part of a cultural project co-financed by the Slovenian Book Agency in 2023.
Publisher: Maska, Nomad Dance Academy Slovenia
Published with the support of the Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts (ZRC SAZU) and Nomad Dance Academy Slovenia within the project (NON)ALIGNED MOVEMENTS, co-financed by the European Union.

Ljubljana, 2024

ISBN 978-961-6572-72-9
COBISS.SI-ID 189768451

 


 Jasmina Založnik v pričujočem delu poda analizo »izvedbenih umetniških praks« v obdobju med 1965 in 1987 v Jugoslaviji, pri čemer se osredotoči na Ljubljano, Novi Sad in Beograd. 

»Izvedbene umetniške prakse« so tiste prakse, ki so se ukvarjale s telesom in izhajale iz njega – rekonstruirale so razumevanje telesa in raziskovale njegove »(re)prezentacije, uporabe in misli«. Pri obravnavi teh praks se avtorica konceptualno opira na teorijo Michela Foucaulta in njegovo razumevanje telesa in prostora ter pri tem skozi obravnavane primere pokaže, kako je telesnost postala »enakovredna govorica v umetnosti«. Izpostavlja heterogeno naravo teh praks, ki so pogosto nastajale na križiščih različnih disciplin in so tako presegale zamejena področja gledališča in drugih oblik uprizoritvenih umetnosti. 

Založnik se osredotoči tudi na politični kontekst jugoslovanskega samoupravnega socializma in prikaže vpliv novih izvedbenih umetniških praks na njegov režim. Avtorica nas nazadnje spretno sooči z vprašanjem, v kakšni meri je ta režim kulturne prakse cenzuriral in v kakšni meri jih je omogočal ter kaj lahko v teh uporniških umetniških telesih, na katerih sta se soočali svoboda in oblast, vidimo danes.

Odlomek na zadnji strani


V knjigi so obravnavani umetniki in umetnice iz nekdanje Jugoslavije, ki so delovali od leta 1965 dalje in so s svojo umetniško prakso zaznamovali odmik od konvencionalnega razumevanja umetniškega dela. Ti akterji niso več čutili nostalgije po povojnih revolucionarnih dosežkih. Bolj jih je spodbujal svetovni nazor mladine v Jugoslaviji, zato so hoteli glasno spregovoriti o svojih težavah in udejanjati procese samoupravljanja v svojih organizacijah. Poleg tega so zaradi razmeroma visoke ravni liberalizma v tistem času in močnega vpliva zahodnih tokov njihova prizadevanja za kulturno preobrazbo našla plodna tla v številnih uvoženih teorijah in praksah, bodisi zahodnih bodisi nekaterih sovjetskih in drugih vplivih iz gibanja neuvrščenih. Med drugim so zaznavni vplivi zgodovinskih avantgard, weimarskega kabareta, dadaizma, neodadaizma, fluksusa, postfluksusa, glasbenih eksperimentov (Cagea), Artauda, postmodernega plesa (improvizacija, nove oblike koreografije), Grotowskega, Schechnerja, Brooka, Kaprowa, konceptualizma, punka in novega vala, skupaj z drugimi umetniškimi tokovi tistega časa pa so sprožili lokalno (kulturno) specifične interpretacije, ki so pri mlajši generaciji ustvarjalcev spodbudile kompleksen razvoj umetniških taktik, kar je privedlo do oblikovanja novih tokov v mešanih medijih, likovni in izvedbenih umetnostih.