Plesna predstava Andreje Rauch Podrzavnik in Milana Tomášika Cage Open. Tovornjak, ki se pelje mimo glasbene šole (2025), ki je ob premieri na CoFestivalu 2025 Staro elektrarno napolnila do zadnjega sedeža. Zdelo se je, da bo od vznemirljenja skozi muzejski industrijski objekt Stare elektrarne ponovno stekla elektrika. Predstava, ki je zaradi števila vrhunskih umetnic in umetnikov, neobičajnih instrumentov in mednarodnih gostov ni tako lahko ponoviti, bo doživela svojo prvo reprizo.

Ali je lahko ples oblika poslušanja? Plesalci poslušajo gibanje, ko to nastaja. Občinstvo posluša ples, ko se razpira v prostoru. Morda tudi ples sam posluša lastno kristalizacijo. Ples nekaj sporoča, hkrati pa je tudi sam po sebi nekaj – podobno kot ne poslušamo le tega, kar nekdo pove, temveč tudi ritme, barvo in dinamiko njegovega glasu. Plesati pomeni učiti se poslušati te kvalitete znotraj plesa.

Srebrno zlato je medgeneracijski projekt, proces, prostor, v katerem se srečuje več plesnih generacij da raziskuje ples in kako smo še lahko skupaj. Izmenjujemo si znanja, izkušnje, spomine in hkrati ustvarjamo skupne spomine.Ukvarjamo se z vprašanji časa in minevanja, s tem, kar je ostalo, s spektakularnim v vsakdanjem in z večplastnostjo odnosov.

Med 1. in 10. junijem 2026 bo v Začasnem slovenskem plesnem arhivu v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova na rezidenci plesalec in koreograf Attila Andrási, ki živi in dela v Londonu v Veliki Britaniji. Arhivska gradiva bo uporabljal za formulacijo aplikativnih metod, s katerimi bo fluidne, čutne in eksperimentalne kinetične postopke uporabljal za raziskovanje neurodivergentnih perspektiv pri reformulaciji utelešenih oblik znanja in arhiviranja. V procesu bosta Attila Andrási in Rok Vevar raziskovala koncept majhne geste (minor gesture) kanadske filozofinje in  aktivistike Erin Manning.

Na tej delavnici luciana achugar predlaga utopijo kot prakso in ne kot cilj; raziskuje odnos med kolektivnimi praksami in plesom kot obliko zdravljenja; zdravljenje pa kot ustvarjalni proces ter proces kot ritual. Pri tem uporablja orodja iz različnih somatskih pristopov zdravljenja, lastno prakso Prakso užitka ter tisto, kar se pojavi v kolektivu/skupini. Odpira možnost ustvarjanja iz prostora, ki je manj vezan na ego ali um, kot izraz obvladovanja sebe, pri čemer kolektiv postane gonilna ustvarjalna sila.

Koreografinja in plesalka luciana achugar bo predstavila svoj koreografski opus in raziskovalno delo ter način, kako so jo ti procesi pripeljali do načina delovanja, mišljenja, bivanja in razgrajevanja ustaljenih vzorcev, ki jih je poimenovala Praksa užitka. Delila bo vpoglede v razvoj svoje metode ter raziskovala, kako lahko kolektivno somatsko zdravljenje in soočanje z lastnimi »sencami« vodita k bolj osvobojenemu, instinktivnemu načinu bivanja. achugar bo govorila o tem, kako njeni projekti telo ne obravnavajo zgolj kot orodje predstave, temveč kot prostor za udejanjanje utopične, opolnomočene in polno občutene resničnosti.

Priročnik prinaša dragocena spoznanja dveh triletnih raziskovalnih projektov, kjer je ekipa raziskovalcev in umetnikov preko rednih delavnic in pogovorov raziskovala možnosti sistemske transformacije v švedskem javnem sektorju. Skozi popoldne nas bosta med drugimi vodila člana NDA Slovenija Nina Božič Yams, raziskovalka in soavtorica priročnika, ki je usmerjala raziskave o inovacijah in vodenju, ter Dejan Srhoj, plesalec, koreograf in umetniški svetovalec, ki je s svojimi metodami uvajal umetniški pristop v procese sistemskih sprememb.

Kompozicije razlik XI so redni plesni treningi, ki se že enajsto sezono pod mentorstvom Dejana Srhoja odvijajo vsak petek v studiu Moj Korak. Tam stalna ekipa petnajstih udeležencev in udeleženk preko koreografskih nalog, improvizacij, plesa in refleksije raziskjuje vprašanja sobivanja. Skoraj vsako leto gre ekipa na nekajdnevno rezidenco in letos jih bo pot med 20 in 23 majem odpeljala v Istro, točneje Sveti Vinčenat, kjer domuje Mediteranski plesni center. Pomembna tema letošnjih treningov je odnos do pogleda drugega.

Zaključili smo drugi del snemanj Plesnih pripovedi. V Začasnem slovenskem plesnem arhivu ustvarjamo avdio-vizualno zbirko subjektivnih zgodovin plesalcev, pripovedi, v katerih se mikro-zgodovina koncentrično razširja v mrežo makro-zgodovinskih zgodb s področja sodobnega plesa in izhaja iz prepričanja, da so subjektivne zgodovine plesalk in plesalcev polne utelešenih arhivskih gradiv, ki spresegajo meje individualnih teles. 

V okviru Moving Balkans platforme bo v Novem Sadu ponovno izvedena predstava Imagine, ki je bila na istem prizorišču premierno uprozorjena konec letošnjega februarja. Predstava se bo do konca leta 2026 uprizorila tudi v Ljubljani. Koreografa: Dragana Alfirević, Dejan Srhoj Soustvarjalke in izvajalke: Jelena Alempijević, Anna Javoran, Jovana Rakić, Frosina Dimovska, Željka Jakovljević

Naša članica Jasmina Založnik se bo udeležila konference z naslovom Digitalno arhivabilno, umetniški podatki in kurirane oblike predstavitve: arhivske prakse v performativnih umetnostih, kjer bo predstavila digitalno bazo NADA (Non-Aligned Digital Archive). Mednarodna konferenca se osredotoča na vprašanja digitalne infrastrukture in delovnih metod v kontekstu samoorganiziranih, skupnostnih in umetniško vodenih arhivskih praks. Internet kot delovno okolje za umetniške in kuratorske projekte je v veliki meri podrejen platformam in programskim rešitvam komercialnih tehnoloških podjetij ter strukturam moči, ki jih ta vzpostavljajo skozi algoritme in modele upravljanja vsebin.

Skupina pedagogov (Gregor Kamnikar, Gisela Müller, Dejan Srhoj, Rok Vevar) pri projektu sopoučevanje bo med 4. in 8. majem 2026 na Plesni akademiji v Bukarešti (Romunija) poučevala izbrana poglavja iz izobraževalnih modulov plesne zgodovine v praksi. Na seriji dnevnih delavnic bo s študenti obravnavala poglavja iz postmodernega plesa (prostor-lokacija, predmetnost kot partitura, konstruktivizem v plesu, aleatorične notacije v plesu, oblike proceduralnosti itd.) ter ob zgodovinski dokumentaciji različne oblike plesne postopkovnosti s študenti izoblikovala v kratke koreografkse etude.  

Jasmina Založnik in Rok Vevar bosta sodelovala na mednarodnem simpoziju »Re:wind – Expanding Documentation«, ki se posveča alternativnim načinom dokumentiranja in (an)arhiviranja plesa. Simpozij poudarja ključno vlogo dokumentiranja pri prenosu plesa ter raziskuje, kako se ples prevaja, posreduje, širi in preoblikuje v materialne in nematerialne oblike ter kako te oblike aktivno oblikujejo nadaljnje življenje, pomene in historiografijo plesa.

Delo je bilo ustvarjeno s finančno podporo Evropske unije. Mnenja, izražena v tem zapisu, nikakor ne odražajo uradnega stališča Evropske unije.Dom je kraj, kjer nas obdajajo spomini na toplino maminega objema. Varen kraj, kjer se počutimo varni. Dom je občutek ukoreninjenosti. Je občutek, ki ga poskušamo znova vzpostaviti vsakič, ko se preselimo. V tej izvedbi v trajanju se avtorja-izvajalca Bojana Robinson (SRB/SLO) in Gyula Cserepes (SRB/HU) posvečata kulturni identiteti skozi prizmo čezmejnih migracij. Oba sta se rodila in odraščala v nekdanji Jugoslaviji, nato pa sta se preselila v druge evropske države. Čeprav Bojana živi v Sloveniji in Gyula v Franciji, oba menita, da imata enake korenine. Njuna radovednost izhaja iz te skupne identitete, saj sta bila na začetku svojega življenja oba Jugoslovana.